Naturopatija združuje številne naravne metode, ki ohranjajo in varujejo zdravje živih bitij v povezavi s konstitucijskimi značilnostmi in vplivi okolja, skladno z biološkimi zakoni, ki urejajo obstoj življenja.

Načela naturopatije je razkrila Hildegarda iz Bingna (1098–1179), vendar je bil že Paracelsus (1493–1541) mnenja, da narava vsebuje sredstva za vse tegobe, Sebastian Kneipp (1821–1897) je razvil hidroterapijo za razstrupljanje krvi, tumorjev, glede na to, da predstavlja toksemija primarni vzrok bolezni.
Sodobna naturopatija temelji na treh osnovnih konceptih: vitalizmu, vzročnosti in teoriji tekočin.

Vitalizem temelji na prepričanju, da ima človek vse od rojstva celotno energijo ali vitalno moč, ki vodi vsak biološki proces skladno z univerzalno inteligenco. Zahvaljujoč tej življenjski spodbudi lahko vsaka celica ohranja raven homeostaze (stabilno ravnovesje) v svoji notranjosti in v odnosu do živih komponent, ki jo obkrožajo, program za samoohranitev sistema.

Vzročnost temelji na konceptu, da leži glavni vzrok za bolezen v sistematičnem kršenju zakonov narave. Bolezen se šteje kot lokalen izraz neke splošne motnje.
Teorija tekočin predstavlja 70 % volumna telesa in sestoji iz krvi, limfe in znotrajceličnih tekočin. Upočasnitev obtoka telesnih tekočin povzroča avtointoksikacijo tkiv s strani toksinov, ki nastanejo pri presnovnih procesih. Toksini se delijo na1) odpadne snovi glikoproteinske narave in 2) odpadne snovi kristaloidne narave (organske soli – urati, fosfati). 1) Odpadne snovi glikoproteinske narave povzročajo vnetja, nastajanje sluzi in katarja ter roseči se ekcem. 2) Kristaloidne snovi povzročajo vnetne procese (litiazo (ledvični kamni, žolč, …), protin (sečna kislina, bolečine v sklepih), suhi ekcem). Čistilni sistemi (ledvice, jetra, črevesje, koža in pljuča) so sposobni izločiti presnovne odpadne snovi, vendar če jim primanjkuje vitalne energije, ne morejo opravljati svoje funkcije, kar posledično privede do nastanka bolezni.

Tehnike naturopatije zajemajo: iridologijo (morfotipološka analiza, ne odčitajo se znaki v povezavi z boleznijo, ampak se vidi pripadnost določeni KONSTITUCIJI, ne diagnostična metoda omogoča opazovanje področja, kjer prihaja do preobremenitve s telesnimi tekočinami), fitoterapijo, ponovno uravnovešenje terena in vključevanje mikroelementov. Med telesne tehnike spadajo zahodnjaške (terapija z glino in hidroterapija) in orientalske, refleksologija.

Delo naturopata je, da ponovno vzpostavi ravnovesje med telesom in umom, in sicer tako, da v telesu stimulira sposobnosti za samoozdravitev. Naturopat opravlja vlogo vzgojitelja na področju preventive s podpiranjem učnih procesov na področju zdravja in dobrega počutja.

Naravna medicina in naturopatija nista ista stvar.

Naravna medicina temelji na instrumentalnih in laboratorijskih preiskavah, vidu, uporablja iste načine tradicionalne medicine, le terapija je drugačna, saj se uporabljajo neuradne metode, ne uporabljajo se zdravila, ampak homeopatija, fitoterapija in kitajska medicina. Naštete discipline ne spadajo v medicinski resor; zdravnik mora uporabljati samo znanstveno odobrene medicinske aparate in sredstva.

V naturopatiji (natura pathos, čutiti z naravo, bolezen – disharmonija z naravo) bolnik ni več bolnik, ampak posameznik z določenimi konstitucijskimi značilnostmi, pozornost je usmerjena na konstitucijsko analizo: prvo se preveri temperament, ki se ga podeduje, nato še somatsko/fizično plat. Z iridologijo opazujemo toksično preobremenitev, pomanjkanje hranil (kakovost prehrane) in energetski količnik posameznika (zato da razumemo, kako in v kakšni meri lahko ukrepamo, ali moramo posameznika takoj okrepiti ali pozneje).

Cilj naturopata je, da posreduje pri spremembi negativnih vidikov konstitucije, in sicer tako, da poudari močne točke, ponovno uskladi čustveno stanje (psihopatologija, Bach, molekularna prehrana). Revitalizirati energetski količnik posameznika, pri čemer je potrebno vedno upoštevati vpliv okolja! Specialist dobrega počutja, naturopat, pomoč in olajšanje.